1. Kvajdej 1997 – 12 Izraelovih rodov (28.7.-8.8.1997)
Zgodovina projekta se je začela pred 16 leti, jeseni leta 1996, ko se je 12 gorenjskih čet prvič začelo dogovarjati, da bi izvedli skupno taborjenje. 1. skupni tabor je trajal 12 dni, taboreči pa so taborili v dveh podtaborih blizu Nomenja v Bohinju. 12 sodelujočih čet in 12 dnevni tabor je poleg gorenjskih tradicij tematsko zaokrožila tudi zgodba o 12 Izraelovih rodovih iz Stare zaveze Svetega pisma.
Tabor so začele vse čete skupaj, prvi dan postavile temeljno taborno infrastrukturo, že drugi dan pa za tri dni zapustile taborni prostor in preživele na samostojnem potepu po okolici Bohinja. Ko so se vrnile je sledilo še 8 dni raznolikih dnevno-nočni aktivnosti, tipičnih za regionalni skavtski tabor: velike igre (celodnevne strateške igre), nočne igre, raznolike delavnice, zabavni večeri, obiski zanimivih gostov, za vrhunec in zaključek pa adrenalinska pot preživetja, polna blata in z največjo atrakcijo – prečenjem Save po škripcu. Ker pa je smisel in namen skavtov tudi pomoč bližnjim, na taboru ni manjkala niti prostovoljska pomoč pri kmečkih opravilih sosednjih kmetovalcev.
2. Kvajdej 2002 – Prelepa Gorenjska, v ponos si mi ti! (10.7.-17.7.2002)
Na 2. Kvajdeju so vsi sodelujoči taborili na enem ogromnem travniku v bližini Sela pri Bledu. Tabor je trajal 8 dni. Pri projektu je sodelovalo 11 gorenjskih čet z 231 udeleženci in 50 odraslimi izvajalci, skupno torej 281 taborečih.
Navdih za geslo projekta je dala Avsenikova pesem 'Prelepa Gorenjska, v ponos si mi ti!', programska rdeča nit projekta pa je črpala iz pastirskega življenja. Udeleženci so tako po eni strani spoznavali stare pastirske običaje in tradicije, po drugi strani pa v okviru priprav na tabor raziskovali tudi stare, že izumrle oz. izumirajoče običaje in tradicije v domačem kraju in jih poizkušali obuditi v življenje. Da so ohranili stik tudi s sodobnostjo pa sta med drugim poskrbela tudi Murat in Jose, ki sta na taboru izvedla hip-hop delavnico in krajši koncert.
3. Kvajdej 2007 – V naravo za kravo (16.-22.7.2007)
Lokacija tabora je tokrat ostala nespremenjena (bližina Sela pri Bledu), pred skupnim delom tabora je vsaka sodelujoča četa izvedla še od 3 do 7 dnevni predtabor čete, skupni del tabora pa je trajal 7 dni. Pri projektu je sodelovalo 14 gorenjskih čet, 224 udeležencev in 64 odraslih izvajalcev, skupno 288 taborečih.
Geslo projekta je bilo 'v naravo za kravo', s čimer se je želelo poudariti vračanje ljudi (skavtov) nazaj k naravi, od katere smo se z razvojem znanosti in z uporabo različnih tehnologij preveč odtujili. Rdeča nit programa je temeljila na zgodbah in dogodivščinah Kekca in prijateljev. Udeleženci so tako med drugim v okviru priprav na tabor na novo posneli tudi vse dele filmov o Kekcu, Pehti pomagali sestaviti 'Domačico – priročnik tete Pehte', v katerem so zbrani uporabni recepti iz zdravilnih rastlin, na samem taboru pa v dnevno-nočnih aktivnostih prelisičili tako Bedanca kot Pehto, izbrali naj talenta Kvajdeja, glasbeno izobraženi pa celo sodelovali v Kvajdej orkestru.
4. Kvajdej 2012 – Dej ne mencej!
4. Kvajdej 2012 se je po 15 letih znova vrnil tja, kjer se je začela njegova zgodba – v Nomenj v Bohinju. Tam je 7 dni taborilo vseh 12 gorenjskih čet ali 331 udeležencev in 91 odraslih izvajalcev, skupaj 422 gorenjskih skavtov. Večina čet je pred taboromo izvedla še različno dolge predtabore.
Kot navdih za rdečo nit projekta je služila ena najbolj domiselnih slovenskih reklam »Dobre vile« (http://youtu.be/rc2y8vraPvo). Geslo "Dej ne mencej!" je želelo skavtom sporočiti: bodite odločni, upajte si graditi in spreminjati svet okrog sebe na bolje. Pred taborom je vsaka četa dobila obisk dobrih vil, ki so zaokrožile po vsej Gorenjski. Na poletnem taboru pa so udeleženci spremljali zvestega Poldeta in mu na koncu tudi pomagali priti do štalce in kravce.
Tabor je bil mejnik v več vidikih. Bil je največji Kvajdej po številu udeležencev oz. taborečih do sedaj, hkrati pa se je Gorenjcem, ki imajo pregovorno 'raznoliko mnenje', prvič tudi uspelo dogovorit, da pri taboru sodelujejo prav vse gorenjske čete. Na prejšnjih treh Kvajdejih je namreč zaradi takšni ali drugačnih razlogov vedo kakšna četa manjkala.